KAJ LAHKO STORI VSAK POSAMEZNIK DANES, ZA BOLJŠI JUTRI?

2018-04-20 KAJ LAHKO STORI VSAK POSAMEZNIK DANES, ZA BOLJŠI JUTRI?

V letu 2018 smo se v Makomu povezali z društvom Ekologi brez meja z družbeno odgovornim projektom. Z nakupom vsakega čistila BLU  boste v letu 2018 prispevali 1 EUR za delovanje društva, ki bo ta denar namenilo za projekt "Kako ustvariti manj odpadkov in prihraniti?". Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, smo se na Velenjskem gradu pogovarjali s predsednico društva, Uršo Zgojznik.

Društvo Ekologi brez meja je bilo ustanovljeno leta 2009 z namenom delati na okoljevarstvenih projektih. Takrat so se ravno začele priprave na prvo prostovoljno akcijo Očistimo Slovenijo in društvo je podprlo to akcijo. Od takrat pa društvo dela na področju zmanjševanja, preprečevanja ter ponovne uporabe odpadkov preko različnih ozaveščevalnih projektov, komunikacijskih kampanj, raziskovanj in podobno.

Lahko razložiš koncept Zero Waste? Kje vidiš sinergije med vašim razmišljanjem in vizijo podjetja Makom, ki temelji na varstvu in zaščiti okolja?

Zero Waste je koncept, filozofija. Ne gre za noben certifikat ali modno muho, gre za svetovno gibanje, ki je zraslo iz proti sežigalniškega upora. Torej, da odpadkov ne kurimo, ampak poskrbimo, da se čim bolj izrabijo v svojem življenjskem ciklu in jih nato vrnemo kot nove surovine v proces. Zero Waste se dandanes najbolj odraža v načinu življenja kot nek »lifestyle«. Izogibamo se embalaži, nakupujemo brez vrečk in iščemo živila, ki so v rinfuzi. Podaljšujemo uporabnost embalaže, ki jo kljub vsemu potrebujemo, do skrajne meje. Zelo pomemben del Zero Waste-a je tudi zmanjševanje odpadkov in porabe surovin. Ravno tu se mi zdi, da se koncept Zero Waste in vizija podjetja Makom združi. Oboji se trudimo s čim bolj naravnimi sestavinami, materiali in podobno delovati v korist sebe in okolja.

Tako Ekologi brez meja, kot zaposleni v Makomu, se trudimo s čim bolj naravnimi sestavinami in materiali delovati v korist sebe in okolja.

Ursa Zgojznik Ekologi brez meja

Vemo, da je voda  naše največje bogastvo. Vseeno pa jo jemljemo kot samoumevno. Kakšen je pogled vašega društva na onesnaževanje voda z izjemno močnimi čistili? Bi lahko podali kakšne smernice za manjše onesnaževanje voda?

Voda je naravna dobrina, brez katere ne moremo živeti. To vemo vsi. Premalokrat pa se vprašamo, kaj vse pravzaprav voda vsebuje. Potrebne so raziskave, potrebna so merjenja in na koncu je voda tista, ki pokaže, kaj se v resnici dogaja v okolju. Iz zemlje izpira strupe in ima na nek način čistilno vrednost. Z vodo čistimo tudi naše domove. Živimo v okoljih, ki si jih sami ustvarimo. Poskrbimo, da tudi tukaj uporabljamo naravne materiale, da ne vdihavamo strupov.  Veliko naravnih detergentov, čistil, materialov, surovin imamo v okolju. V želji po pretirani čistoči vnašamo v naše domove preveč kemikalij in preveč strupenih snovi, ki vplivajo na naše zdravje. Kaj lahko naredimo sami, da bo voda bolj čista? Uporabljajmo naravne sestavine. To so najbolj preprosti načini, ki so jih poznale tudi naše babice – kis, soda bikarbona in podobno, kadar to ne zaleže, pa posezimo po tistih detergentih, ki temeljijo na naravni bazi.

Veliko naravnih detergentov, čistil, materialov, surovin imamo v okolju. V želji po pretirani čistoči vnašamo v naše domove preveč kemikalij in preveč strupenih snovi, ki vplivajo na naše zdravje. Kaj lahko naredimo sami, da bo voda bolj čista? Uporabljajmo naravne sestavine.

Ali ti pri sebi opaziš razliko v kvaliteti življenja, po tem, ko si začela uporabljati ekološke izdelke? Kje oz. kako?

Jaz pravzaprav nisem tipičen novodobni potrošnik. Hrepenim namreč po tem, da imam doma čim manj stvari, prav tako tudi čim manj čistil. Mislim, da se da z manj snovmi doseči največji efekt. Odkar se še bolj intenzivno ukvarjam z Zero Waste-om, odpadki in podobnimi stvarmi, pa ugotavljam, da imam mogoče celo več časa. Manj se ukvarjam s tem, kaj bom kupila, manj se ukvarjam s pestrostjo izdelkov v mojem domačem okolju. Tako lahko več časa posvetim čiščenju, sem ob tem boljše volje in tega ne jemljem kot odvečen opravek. Vse skupaj vidim kot krog; vse kar bom v svoj dom vnesla, to bom tudi zaužila - direktno ali indirektno. Nerada uporabljam detergente, ki so škodljivi ob stiku s kožo. Če jih spustim v odtok, še ne pomeni, da sem z njimi opravila. Prej ali slej se po nekem drugem procesu vrnejo skozi pipo v moj kozarec.

 

Glede na to, kako zelo se ekološko osvešča otroke, ali opaziš, da so zdajšnji otroci bolj ekološko usmerjeni, kot si bila ti, kot otrok?

Mislim, da so otroci danes veliko bolj ekološko usmerjeni, ker so na ta način vzgajani že od vrtca. Moje otroštvo je bilo povezano z velikimi okolojskimi problemi. Takrat se je veliko govorilo o kislem dežju, o spiranju snovi v zemljo in ostalih večjih problemih. Na nek način so me zaznamovali. Dandanes se s tem ukvarjamo na bolj »mikro« ravni in zaradi tega so otroci bolj ozaveščeni. Kljub vsemu, pa me moti mišljenje, da moramo počakati menjavo generacij, da se situacija na področju odpadkov izboljša. Mislim, da enostavno ni več časa. Pogled na svet je potrebno spremeniti v vseh generacijah. Ne le čakati na otroke, da bodo stvari izboljšali, medtem ko starejši živijo naprej tako, kot so do danes.

 

Kaj lahko stori vsak posameznik danes, za boljši jutri?

Z vidika odpadkov zelo veliko. Količina odpadkov narašča v večini razvitih držav, saj je to vezano na gospodarsko rast. Živimo v sistemu, ki spodbuja potrošnjo ter enkratno uporabo izdelkov, da lahko čimprej kupimo nove. Vsem je na intuitivni ravni jasno, da je tak sistem nevzdržen in ne bo mogel preživeti. Rešitev je seštevek malih ukrepov v naših malih življenjih – življenjih posameznikov in za seštevek malih ukrepov večjih posameznikov. To je edini način, da lahko obrnemo sistem. Kaj lahko naredimo? V prvi vrsti preprečujmo odpadke. Poglejmo, ali neke stvari zares potrebujemo. Raziskave kažejo, da približno tretjine stvari v naših domovih ne potrebujemo in jih morda nismo uporabili niti enkrat. Posvetimo več časa temu, kaj kupujemo in namenimo kakšen cent ali evro več, da kupimo kvalitetnejši, dolgotrajnejši izdelek. Ko kupljenega izdelka ne potrebujemo več, preverimo, ali lahko zanj najdemo kakšno drugo rabo. Nato poskrbimo, da izdelek odložimo na pravo mesto in poskrbimo za čim boljše recikliranje snovi, ki nikakor ne sodijo v naravo. Danes imamo odlične centre ponovne uporabe, zbirne centre, kamor lahko vsak dan oddamo svoje odpadke. Možnosti je veliko. 

Morda vas zanima tudi:

Oddajte svoj komentar